torek, 01. januar 2013

Akademski skupnosti ob zaključku 2012

Minilo je viharno leto, v katerem smo na univerzi doživeli šok, kakršnega visoko šolstvo v Sloveniji še ni doživelo. Pa ne gre le za visoko šolstvo in ne gre le za znanost. Ni bilo mogoče spregledati zablod naše družbe, v katerih je vse večje razslojevanje velik del prebivalstva potisnilo preko roba dostojnega življenja, vse manjši del pa v prav tako pogubno iluzijo bogastva. Svet vse bolj izgublja ravnotežje.

Univerza je imela v vseh stoletjih svojega obstoja predvsem nalogo, da razsvetljuje temo neznanja. Univerza ni priročna fabrika diplomantov, ki zgolj izobražuje za poklic. Ne! Zavezana je iskanju. Iskanju resnice in kritični refleksiji. Dolžna je razsvetljevati!

Toda kako naj univerza deluje v okolju, ki je polno nedoslednosti, sebičnosti in korupcije? Kjer je nastavljanje ljudi na ključna, odgovorna mesta predvsem glede na to, čigavi so, in ne glede na njihove sposobnosti, postalo nekaj vsakdanjega in običajnega? In kjer je, navkljub kritiki takšnega klientelizma, postalo običajno brezsramno ignoriranje argumentov in kazanje s prstom na drugo stran, češ, saj oni so tudi...!? Takšni vzorci današnje običajnosti jasno kažejo, da smo padli v globok, uničujoč vrtinec! Tonemo, ker ni odgovornosti za skupnost, za skupno dobro in za skupen razvoj!

Ko bomo sposobni pri sebi videti in priznati napake in jih popravljati, in pri drugih videti kvalitete in jih pohvaliti, takrat šele bomo lahko sodelovali v skupno dobro. Do tedaj se bomo vrteli v brezplodnem in nesmiselnem krogu medsebojnega obtoževanja. Iz tega kroga je treba izstopiti! Ne levo, ne desno, ampak kar je prav je tisto, kar je treba govoriti in storiti. Besede brez dejanj so neplodno seme. Govoriti eno in delati drugo, je še slabše. Ljudem je dovolj dvoličnosti, dovolj sebičnosti, grabljenja in nepravičnosti. Ljudje so vstali zato, ker nepravičnost boli.

In kaj ima to z univerzo? Veliko! Dvoličnost in manipulacija, antiintelektualizem in promocija proizvodnje uporabnih instant diplomantov, povzdigovanje le tistega znanja, ki se lahko takoj proda za dober dobiček, vse to ustvarja depresivnost v akademskem svetu univerze, ustvarja vzdušje, ki ubija zdravo ustvarjalnost. Zato v dobro razvoja naše univerze, našega mesta in naše države, upravičeno pričakujemo in zahtevamo pošten in iskren odnos do znanja, do tistih, ki ga ustvarjajo in do tistih, ki ga iščejo. Znanje je in je vedno bilo temelj civilizacij. Ne le spretnosti in specializirana znanja za takojšnjo uporabo, temveč spoznanje in razumevanje, sposobnost prepoznavanja problemov in iskanja inovativnih rešitev, v ustvarjalnem sodelovanju namesto izčrpavajočem tekmovanju. In iskrenost pri prenašanju in sprejemanju spoznanega. To so vrednote, ki dajejo univerzi življenje in moč!

Vsem nam želim, da bi naša univerza v Novem letu še bolj strnjena  kot doslej  uspela v prizadevanjih za doseganje zastavljenega cilja, postati »globalno prepoznaven inovacijski ekosistem, v katerem bomo zaposleni in študenti z radostjo ustvarjali«... vsem preprekam navkljub! V minulem letu smo kljub kriznim časom, kljub zategovanju pasov, uspeli doseči in preseči marsikateri mejnik na poti do zastavljenih ciljev. Vse naše moči smo usmerili v RAZ:UM, v spodbujanje ustvarjalnosti akademske skupnosti, promocijo najžlahtnejših idej, gradnjo mostu med univerzo in okoljem. Ustvarjamo nove, dosledne vzorce na vseh področjih delovanja univerze, ustvarjamo zavedanje vrednot akademske skupnosti, iščemo poti in sprožamo prave in učinkovite vzvode.

Veliko miru in zadovoljstva vam želim. Tistih notranjih, ki sta vredna največ. In da bi z upanjem in zaupanjem stopili v Novo leto ter skupaj stopili korak naprej k ustvarjanju boljše univerze. Ni vprašanje ali zmoremo ali ne... Vprašanje je le ali verjamemo ali ne!... Seveda zmoremo!

1 komentar:

  1. Zelo dobro napisano rektor, hvala. vendar se bojim, da brez avtoritativnih odločitev vodstva vsaj na področjih, ki so ključna za delovanje ali celo obstoj univerze ne bo šlo. Žal niso oz.nismo še vsi zreli za demokratično soodločanje in soustvarjanje "kakovostne" univerze, pa prepičana sem, da še veliko, preveč ljudi na UM ne pozna in ne razume aktualne problematike ter resnosti nastale situacije. Zato je toliko težje verjeti, je pa pomembno zaupati in seveda se strinjam, da zmoremo, saj to je del našega poslanstva!

    OdgovoriIzbriši