UM 2015-2019

Tako, rok za oddajo kandidatur za rektorja UM 2015-2019 se je pravkar iztekel. Na spletni strani http://UM2015-2019.rebolj.si je povzetek mojega programa pa tudi celoten uradno vloženi program. Dobronamerne kritike in komentarji dobrodošli!

Tudi te volitve bodo za UM izredno pomembne, saj bo od rezultata odvisna nadaljnja smer razvoja. Bomo šli naprej proti dobri univerzi, bomo šli nazaj k združenju visokošolskih zavodov, ali bomo zavili na kakšno stransko pot? Delni odgovor bo znan 10.3., dokončno bomo vedeli 18.3. Do tedaj pa bo zagotovo še zelo zanimivo.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Koliko enakopravnosti imamo?

Slika
Zadnja dogajanja na naši univerzi in burni odzivi nekaterih kolegic in kolegov na sklep Senata UM, ki je predvidel razpis le tistih programov 2. stopnje, ki jih zmoremo na tak ali drugačen način tudi finančno pokriti, so me navedle k ponovnemu razmišljanje o smislu in poslanstvu Univerze. Predvsem z vidika zaposlenih. In z vidika enakopravnosti. Dodatno me je k temu spodbudila prošnja ministra Pikala, »naj ne izvajam kakršnihkoli diskriminatornih ukrepov in naj se držim delovnopravne zakonodaje«. Začnimo z vprašanjem ali smo visokošolski učitelji in sodelavci javni uslužbenci? Zakon pravi, da smo. Ali smo delavci v tradicionalnem odnosu delavec – delodajalec? Sindikati gledajo v glavnem skozi to prizmo. Toda če smo klasični javni uslužbenci, delavci, ki izvršujemo delo, kot nam ga nalaga delodajalec, potem moramo takoj uvesti registracijo prisotnosti na delovnem mestu in poskrbeti, da bo vsakdo na delovnem mestu 40 ur na teden in da bo v tem okviru opravil vse zahtevane obveznosti.
Preberite več

Peti jezdec apokalipse

Slika
Kot da kronski virus, potres, sneženje in politiki niso dovolj, nam naproti jaha peti jezdec Apokalipse, birokrat z obrazom nezaupanja in nejevere. Naj razložim. Na naši univerzi, kot na mnogih drugih, smo zelo hitro preklopili na spletno komunikacijo. Z videokonferencami, virtualnimi učilnicami itd. imamo precej izkušenj, tistim, ki jih imajo manj, smo priskočili na pomoč, organizirana so bila ustrezna spletna okolja, navodila, forumi in skoraj "brezšivno" smo preklopili na študij na daljavo v novem režimu. Vendar to ne pomeni, da delo sedaj opravimo v istem času. Sploh ne, saj je potrebnih več priprav, več učenja novih orodij in prijemov, inovativnosti in večkanalne komunikacije. Pa ne le na univerzah, tudi na srednjih in osnovnih šolah je podobno in beremo lahko, da mnogi učitelji izgorevajo v svojih prizadevanjih, da bi pedagoški proces ohranil svoj tok. Na Univerzi v Mariboru že doslej, že kar nekaj let, tudi učitelji izpolnjujemo mesečna poročila o prisotnosti na de
Preberite več

Sta možnosti res le dve, ali slovenščina ali angleščina na univerzah?

Verjetno nihče ne ve, koliko okroglih miz, člankov in prepirov je bilo v minevajočem letu o tem ali naj zakon univerzam dovoli izvajanje programov v tujem jeziku ali je to prehuda nevarnost za obstoj našega majhnega (po številu prebivalcev, ki ga govorimo) in hkrati velikega jezika (po svoji izraznosti, pestrosti, izjemnih in bogatih delih). Ne bom se opredeljeval za ali proti tem in onim argumentom, tudi na nobeno stran se ne bom postavljal, saj so na obeh tako smiselni kot nesmiselni argumenti. Pravzaprav jih niti našteval ne bom. Namesto tega bom predstavil tretjo možnost. Ne prvič. Na skoraj vsakem posvetu, okrogli mizi (ali prepiru) sem namreč izpostavil hiter razvoj strojnega prevajanja in veliko verjetnost, da bodo programi za prevajanje v desetih letih že tako razviti, da sprotno prevajanje iz enega jezika v drugega ne bo nobena težava in bomo lahko pisali in predavali v svojem jeziku, ne da bi nas moralo skrbeti ali nas bodo študenti ali kolegi, ki ne poznajo našega jezika,
Preberite več