sobota, 11. april 2015

Zmotil sem se

(Ta prispevek je bil objavljen v Večeru 24.3., sem pa ga dodajam zaradi doslednosti... in kot navezavo na naslednji blog, saj bo očitno še treba pojasnjevati kaj je res in kaj ni.)

Vprašanje ni, kaj smo dosegli, vprašanje je, kaj smo se naučili. Človek je v mojih očeh predvsem duhovno bitje, saj ima v razvoju zavesti, v spoznavanju, neomejeno možnost rasti. Materijalno pa je omejeno in njegovo razporejanje naj bi predvsem omogočalo uravnoteženo zadovoljevanje potreb. Bi naj, a ni tako. V današnjem svetu že kar ljubkovalno govorimo o donosih, dobičkih, izplenu. Toda sebe ne vidim kot plenilca, plen me ne zanima. In nihče ne bi smel Univerze razumeti kot plen!

Volitve rektorja so za univerzo pomemben preizkus. Akademska skupnost se odloči, v katero smer se bo univerza razvijala, in ali se sploh bo razvijala ali pa v razvoj ne verjame več in ji je bistvena predvsem potešitev osebnih želja. Volilna dogajanja so bila tudi zame velik preizkus. In presenečenje. Preizkus iz več razlogov. Ker sem se moral odločiti ali bom program utemeljil na realizmu in razvoju ali na populizmu. Odločil sem se za prvo, tudi v prepričanju, da bo akademska skupnost prepoznala, kaj vse smo v zadnjih štirih letih dobrega naredili. Pa sem se zmotil. Akademska skupnost je videla predvsem napake. Deloma zaradi osebnih prizadetosti, v največji meri pa zaradi izredno agresivne negativne kampanje nekaterih protikandidatov.

Nobena razvojna shema, nobeno dejstvo, npr. to, da so bile kljub globokim finančnim rezom redno izplačane plače, da smo kljub krizi odlično prestali dve institucionalni evalvaciji, da smo prekinili izčrpavanje fakultet s strani podjetij UNI hobotnice (samo pri čiščenju smo ob hkratni zagotovitvi socialne varnosti čistilkam znižali stroške za 237.000 evrov letno), da smo postavili RAZ:UM, ki dokazano deluje v dobro univerze in širše skupnosti, skupaj oblikovali strategijo razvoja UM, uspešno zgradili novo Medicinsko fakulteto, izboljšali in racionalizirali delovanje rektorata (stroške odvetniških storitev smo npr. zmanjšali iz 416.000 evrov v letu 2010, na 15.000 evrov v letu 2014), zasnovali smo program Inovativne odprte tehnologije, IOT, ki je trn v peti centralistom v naši državi, a tudi velika priložnost za preboj gospodarstva podravske in celotne vzhodne regije, da smo… vse to je bilo v volilnem boju omalovaževano, popljuvano in poteptano. Načrtno, brezkompromisno, z enim samim ciljem, prevzeti oblast za vsako ceno. Po makjavelističnem principu, da namen posvečuje sredstvo. Te laži, to teptanje dobrega, Univerze, to boli.

Posebno vlogo je imel pri tem anonimni portal UNI novic, in mediji, ki so, najprej rumeni, nato pa tudi drugi, povzemali lažne konstrukte anonimnih avtorjev. Vpliv anonimnega portala me je zelo presenetil, saj sem od akademske skupnosti pričakoval bolje delujoč imunski sistem. Tako pa je strup laži počasi (od oktobra 2014), a vztrajno deloval, vsaj en rektorski kandidat pa ga je še posebej intenzivno širil. Sam sem se oktobra z dvema kratkima odzivoma vključil v komunikacijo na portalu, a mi je bilo glede na sovražne reakcije takoj jasno, da je namen brezpogojna diskreditacija sedanjega rektorja, in ne »informiranje javnosti«. Takrat sem se odločil, da se ne pustim zastrupljati.

Šele nekaj mesecev kasneje me je vodja kabineta opozoril na konstrukt glede mojega naziva v času gostovanja na Univerzi Stanford. Prebral sem »novico« in se odločil, da jo sistematično demantiram. 23.1. sem objavil blog z naslovom Zloraba anonimnosti in odprte akademske komunikacije (http://danijelrebolj.blogspot.com/) in pokazal način konstruiranja manipulativnih »novic« pa tudi svoje stališče, da z anonimnimi avtorji, ki se zelo očitno trudijo očrniti in diskvalificirati aktualnega rektorja, ne mislim polemizirati, saj bi bila to zelo neenakopravna komunikacija. Anonimneži se lahko povsem neodgovorno poslužujejo poljubnih izjav, polresnic, zavajanj, česarkoli, jaz pa naj se potem branim pred kamenjanjem.

Prepričan sem bil, da bom z dejstvi akademski skupnosti pokazal lažnivost portala UNI novice, a sem se zmotil. Na predstavitvi kandidatov na eni izmed fakultet sem šele ugotovil, kako močan strup je prežel akademsko tkivo, saj so me povsem resno spraševali o konstruktih s portala. Očitno mi je nato v pogovoru uspelo razkriti ozadje, saj sem na tej fakulteti prejel največ glasov med vsemi kandidati. A bilo je prepozno, strup ogovarjanja je na univerzi deloval. Zato sem še vedno mnenja, da je legitimnost takšnih volitev zaradi manipulacij vprašljiva, čeprav so legalno izpeljane. In kako tipično, v časopisu je bil v sredo povzet le del moje izjave o dvomu v volitve, ne pa tudi o tem, da v nobenem primeru ne bi ponovno kandidiral. Moj razlog za dvom je bil predvsem v vprašanju, kako bo lahko univerza po takšnih volitvah dobro delovala, interpretacija novinarke pa je bila, da sem zaradi izgube v prvem krogu užaljen. Eh. Na videz nepomembna neresnica, a prav preplet majhnih neresnic je povsem zameglil realno sliko.

Mediji so medtem očitno sprejeli tezo, da je Univerza v Mariboru v mojem mandatu delovala slabo, čeprav tega nihče ni dokazal in čeprav dejstva kažejo nasprotno. Le ena lestvica obstaja, na kateri smo iz 431. mesta v letu 2012 padli na 1810. mesto v drugi polovici 2014. A izključno zato, ker smo v fazi selitve na novo domeno um.si, Webometrics pa pri merjenju za vsako institucijo upošteva le eno domeno, kar daje v primeru UM povsem napačno sliko. A ta se bo sama popravila, ko bo selitev v celoti končana, zato lahko pričakujemo, da bomo že za leto 2015 izboljšali uvrstitev iz 2012. Že od prejšnje meritve sredi leta 2014 smo do konca leta napredovali za skoraj 500 mest. Toda to so drugi kandidati in mediji mirno spregledali.

Spregledali pa so tudi dejstvo, da se nihče v vodstvu UM v mojem mandatu ni okoristil s položajem, ne finančno, ne kakorkoli drugače (vsi moji honorarji so v zadnjih štirih letih znašali 4381 evrov, nič od tega na račun rektorata). Univerze nismo videli kot svoj plen! Naš cilj je bil postati dobra univerza! Spregledano! In seveda potem boli, ko se daje univerzo v nič, ko letijo po medijih neargumentirane trditve o nazadovanju, neprepoznavnosti, slabem sodelovanju z gospodarstvom, pozitivna dejstva pa so ignorirana, preslišana, spregledana. Ne, to ni akademska drža!

Isaac Newton je utemeljil osnovni princip znanosti s svojo izjavo, da je lahko videl dlje, ker je stal na ramenih velikanov. Tako se bo morala tudi univerzitetna skupnost bolj potruditi pri prepoznavanju resnice in graditi na že zgrajenem, če naj Univerza polno razvija svoje potenciale. Čas bo pokazal, da je bilo v preteklih štirih letih narejenega veliko dobrega. In da je Univerza v Mariboru v teh štirih letih napredovala. V tem duhu želim novoizvoljenemu rektorju in Univerzi v Mariboru veliko akademske modrosti in vse dobro!

1 komentar:

  1. Pa pojdimo lepo po vrsti...

    " Akademska skupnost se odloči, v katero smer se bo univerza razvijala, in ali se sploh bo razvijala ali pa v razvoj ne verjame več in ji je bistvena predvsem potešitev osebnih želja. "

    Če skupnost sestavljajo posamezniki, potem so seveda tudi njihove želje pomembne. Plačevanje kreditov, položnic je za asistentke z doktorati ter mlade mamice in ki so v izhodiščnih plačnih razredih, žal še kako pomembno.

    "Akademska skupnost je videla predvsem napake. Deloma zaradi osebnih prizadetosti, v največji meri pa zaradi izredno agresivne negativne kampanje nekaterih protikandidatov."

    Ko nek rektor javno govori, da imamo preveč programov/vpisnih mest ipd. ter mi s tem sporoča, da smo nepotrebni ter na drugi strani izvaja celo miselne vaje o ukinitvi fakultet (pa pravljice ozdruževanju razlagajte nekomu drugemu, če danes nekaj je, jutri pa ne, ker je del nečesa drugega, je pač to ukinjeno), se (ja!) dejansko čutim osebno prizadetega. In užaljenega takisto.

    "da smo postavili RAZ:UM, ki dokazano deluje v dobro univerze in širše skupnosti,"

    Večina zaposlenih (še posebej asistenti z doktorati v izhodiščnih plačnih razredih) očitno ni čutila teh pozitivnih efektov.

    "posebno vlogo je imel pri tem anonimni portal UNI novic, in mediji, ki so, najprej rumeni, nato pa tudi drugi, povzemali lažne konstrukte anonimnih avtorjev. Vpliv anonimnega portala me je zelo presenetil, saj sem od akademske skupnosti pričakoval bolje delujoč imunski sistem."

    Tudi na prejšnjih volitvah je deloval anonimni portal www.uni-mb.org. ŠE vedno je viden, za komentiranje pa se je zaprl na isti dan, kot ste si oblekli rektorsko kuto. Takrat ste dan po volitvah na Radijski tribuni Radia Maribor rekli, da ta portal vidite kot dejanje obupa in krika na pomoč (ali nekaj v tem smislu, tudi ta radijska tribuna se mislim še najde na spletu). Tokrat se pa nad portalom zgražate (vsak sicer lahko o nivoju člankov na enem in drugem portalu presodi sam). Moram še kaj napisati??

    "Moj razlog za dvom je bil predvsem v vprašanju, kako bo lahko univerza po takšnih volitvah dobro delovala, interpretacija novinarke pa je bila, da sem zaradi izgube v prvem krogu užaljen. Eh. Na videz nepomembna neresnica, a prav preplet majhnih neresnic je povsem zameglil realno sliko."
    Če bi bili v drugem krogu, bi ravno tako imeli podobne dvome? Lahko pa vam povem, da na mojo odločitev, da za rektorja niste primerni (in sprejel sem jo že praktično v prvem letu vašega mandata, do kraja pa je dozorela ob tistih kriminalnih izjavah konec marca 2013) ta portal sploh ni vplival. Javno govorjenje o ukinjanju programov pa zelo. Sploh, ker to ni debata za javnost ampak za senate članic. Habilitacij raje ne bom niti omenjal.

    "Spregledali pa so tudi dejstvo, da se nihče v vodstvu UM v mojem mandatu ni okoristil s položajem, ne finančno, ne kakorkoli drugače (vsi moji honorarji so v zadnjih štirih letih znašali 4381 evrov, nič od tega na račun rektorata)."

    O term sicer zna zgodovina še kaj reči ampak to, da niste storili kriminala, je po novem dosežek?

    In za zaključek: res toliko podcenjujete volilce, da si upate trditi, da je imel portal uni-novice odločilno vlogo? Bili ste četrti, daleč od drugega kroga. Volitve so ogledalo. Niso za vse drugi krivi.





    OdgovoriIzbriši