nedelja, 12. april 2015

Teorija zarote kot orodje za doseganje nekih drugih ciljev

Svoj zadnji pogled na rektorske volitve na naši univerzi sem strnil v članku Zmotil sem se, ki je bil objavljen v Večeru 24.3., zaradi doslednosti in kot izhodišče tega pisanja pa sem ga pravkar dodal tudi med svoje bloge.

Zaključil sem z besedami, da se bo morala univerzitetna skupnost bolj potruditi pri prepoznavanju resnice in graditi na že zgrajenem, če naj Univerza polno razvija svoje potenciale in v tem duhu zaželel novoizvoljenemu rektorju in Univerzi v Mariboru veliko akademske modrosti in vse dobro!

Vendar »nekaterim« (točneje, tistim, ki želijo iz ozadja usmerjati univerzo za svojo korist) očitno ni všeč, da se sedanji in novoizvoljeni rektor pogovarjata in da novoizvoljeni rektor poskušata ohraniti, kar je bilo dobrega narejenega, in nadaljevati aktivnosti, ki so v teku in jih je potrebno izpeljati za dobrobit univerze. Kako naj si sicer razlagamo »razburjenje«, ki se je pojavilo od kdove kje in je dejansko le vihar v kozarcu vode?

V mislih imam spremembe Statuta. Ne tiste korenite spremembe, o katerih se predvsem dekani niso želeli pogovarjati pa čeprav je bilo do konca mandata še leto dni (in se niso želeli pogovarjati prvo leto, ker je bilo še prezgodaj!). Sploh ne, gre za spremembe, ki so ali nujne ali posledica procesov, ki pač tečejo in v ničemer dramatično ne vplivajo na delovanje univerze. Kdor je prebral predloge sprememb, seveda vidi, da dramatiziranje sploh ni na mestu… a kdo še bere izvirne dokumente? Lažje in bolj vznemirljivo je slediti govoricam in teorijam zarot.

Pojasnimo. Bistveni razlog za spremembe je nujnost uskladitve Statuta Univerze v Mariboru z Odlokom o preoblikovanju UM. V mesecu marcu 2015 je namreč Državni zbor Republike Slovenije (kot pristojni organ) spremenil Odlok in določil, da mora UM svoj Statut uskladiti v roku treh mesecev od uveljavitve Odloka, ki je bil objavljen v Uradnem listu. Prav tako je Senat Univerze v Mariboru novembra 2014 naročil vodstvu UM izdelavo nujnih sprememb in dopolnitev Statuta UM na področju habilitacij. Ker je postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev Statuta zahteven in povezan tudi s stroški, je bil Senat Univerze v Mariboru seznanjen z namero, da bosta obe spremembi vključeni istočasno.

Vihar (v kozarcu vode) so potem sprožili tisti že omenjeni, ki očitno želijo vleči niti, skriti nekje v ozadju. Očitno so z dramatiziranjem sprememb, ki se nanašajo na habilitacije, želeli vnesti vznemirjenje in podžgati nezaupanje novoizvoljenega rektorja do aktualnega vodstva UM. Žal so do neke mere uspeli, česar novoizvoljenemu rektorju niti ne gre zameriti. Znašel se je v vrtincu nasprotujočih informacij, vendar bo moral sam ugotoviti, kje je resnica. Lahko pa pomagam njemu in zainteresiranemu delu akademske skupnosti s tem, da povzamem predloge sprememb na področju habilitacij:
  • Uskladitev z veljavnimi minimalnimi standardi NAKVIS in že usklajenimi merili za izvolitve v nazive UM,
  • Ureditev postopka priznavanja tudi za tujce,
  • Brisani so deli, ki so ali določeni že v merilih, ali sodijo v pravilnik, ki določa postopek izvolitve v naziv,
  • Za delavce UM bolj ugodno ravnanje v primeru poteka izvolitve, v kolikor je bila pravočasno vložena vloga za izvolitev v naziv,
  • Pri spremembi 198. člena upoštevana sodba Vrhovnega sodišča in povzeto določilo, ki ga ima UL vnesena v Merila za izvolitve v nazive.

V spremembah Statuta UM je tudi izbrisana Akademija za glasbo. Preprosto zato, ker je ni v besedilu Odloka o preoblikovanju in je torej UM ne more imeti v Statutu in ker je izbris zahteval sklep Vlade RS.

Dramatično? Sploh ne. Le prebrati je treba pa je lahko vsakomur jasno. In ker Statuta ne spreminjamo vsak dan in je to sedaj treba storiti zaradi uskladitve z Odlokom, smo pač racionalni. Ob tem sem novoizvoljenega rektorja takoj vključil v tekoče delovanje UM, prejema vsa vabila, vsa gradiva, tudi za Statutarno komisijo, ki je obravnavala predloge sprememb Statuta. Novoizvoljenega rektorja sem na sestanku 23.3. osebno ustno obvestil o vseh predvidenih spremembah in z njimi je soglašal – saj tudi ni nobenega razloga, da ne bi. Sestanek sva imela sama, na njem ni bil prisoten noben sodelavec, torej le midva veva, kaj sva govorila. Isto gradivo, ki sem mu ga predstavil, sem mu takoj po sestanku posredoval po elektronski pošti – ničesar nisem dodajal, ničesar naknadno vključeval. Kljub temu smo počakali še na njegovo pisno privolitev, ki jo je nato posredoval 26.3. Na seji Statutarne komisije ni sodeloval, čeprav bi lahko, do same seje, ki je potekala dne 02.04.2015 pa bi tudi lahko sporočil, če s katerim delom ne bi soglašal in bi to prenesli Statutarni komisiji.


Ob tem je pomembno še dejstvo, da gre za razpis javne obravnave, v kateri je mogoče predloge spremeniti ali opustiti, postopek sprejemanja sprememb Statuta pa bo v vsakem primeru vodil novoizvoljeni rektor kot novi predsedujoči Senata, saj se bodo spremembe potrjevale šele v maju. Tudi Statutarna komisija lahko po poteku javne obravnave (ki smo jo namenoma podaljšali iz 15 dni na 1 mesec) del sprememb in dopolnitev Statuta UM, ki se nanašajo na spremembe členov o področju izvolitev v naziv, umakne in sprejme samo preostali del. Kje je torej problem? Ga ni! A teorije zarote je mogoče splesti na čemerkoli, tudi na obliki oblakov. Vprašanje je le, kako dobro deluje akademski imunski sistem proti teorijam zarote in ogovarjanjem. Pomaga pa seveda tudi cepivo. Upam, da ga je v tem prispevku dovolj vsaj za trezen premislek.

sobota, 11. april 2015

Zmotil sem se

(Ta prispevek je bil objavljen v Večeru 24.3., sem pa ga dodajam zaradi doslednosti... in kot navezavo na naslednji blog, saj bo očitno še treba pojasnjevati kaj je res in kaj ni.)

Vprašanje ni, kaj smo dosegli, vprašanje je, kaj smo se naučili. Človek je v mojih očeh predvsem duhovno bitje, saj ima v razvoju zavesti, v spoznavanju, neomejeno možnost rasti. Materijalno pa je omejeno in njegovo razporejanje naj bi predvsem omogočalo uravnoteženo zadovoljevanje potreb. Bi naj, a ni tako. V današnjem svetu že kar ljubkovalno govorimo o donosih, dobičkih, izplenu. Toda sebe ne vidim kot plenilca, plen me ne zanima. In nihče ne bi smel Univerze razumeti kot plen!

Volitve rektorja so za univerzo pomemben preizkus. Akademska skupnost se odloči, v katero smer se bo univerza razvijala, in ali se sploh bo razvijala ali pa v razvoj ne verjame več in ji je bistvena predvsem potešitev osebnih želja. Volilna dogajanja so bila tudi zame velik preizkus. In presenečenje. Preizkus iz več razlogov. Ker sem se moral odločiti ali bom program utemeljil na realizmu in razvoju ali na populizmu. Odločil sem se za prvo, tudi v prepričanju, da bo akademska skupnost prepoznala, kaj vse smo v zadnjih štirih letih dobrega naredili. Pa sem se zmotil. Akademska skupnost je videla predvsem napake. Deloma zaradi osebnih prizadetosti, v največji meri pa zaradi izredno agresivne negativne kampanje nekaterih protikandidatov.

Nobena razvojna shema, nobeno dejstvo, npr. to, da so bile kljub globokim finančnim rezom redno izplačane plače, da smo kljub krizi odlično prestali dve institucionalni evalvaciji, da smo prekinili izčrpavanje fakultet s strani podjetij UNI hobotnice (samo pri čiščenju smo ob hkratni zagotovitvi socialne varnosti čistilkam znižali stroške za 237.000 evrov letno), da smo postavili RAZ:UM, ki dokazano deluje v dobro univerze in širše skupnosti, skupaj oblikovali strategijo razvoja UM, uspešno zgradili novo Medicinsko fakulteto, izboljšali in racionalizirali delovanje rektorata (stroške odvetniških storitev smo npr. zmanjšali iz 416.000 evrov v letu 2010, na 15.000 evrov v letu 2014), zasnovali smo program Inovativne odprte tehnologije, IOT, ki je trn v peti centralistom v naši državi, a tudi velika priložnost za preboj gospodarstva podravske in celotne vzhodne regije, da smo… vse to je bilo v volilnem boju omalovaževano, popljuvano in poteptano. Načrtno, brezkompromisno, z enim samim ciljem, prevzeti oblast za vsako ceno. Po makjavelističnem principu, da namen posvečuje sredstvo. Te laži, to teptanje dobrega, Univerze, to boli.

Posebno vlogo je imel pri tem anonimni portal UNI novic, in mediji, ki so, najprej rumeni, nato pa tudi drugi, povzemali lažne konstrukte anonimnih avtorjev. Vpliv anonimnega portala me je zelo presenetil, saj sem od akademske skupnosti pričakoval bolje delujoč imunski sistem. Tako pa je strup laži počasi (od oktobra 2014), a vztrajno deloval, vsaj en rektorski kandidat pa ga je še posebej intenzivno širil. Sam sem se oktobra z dvema kratkima odzivoma vključil v komunikacijo na portalu, a mi je bilo glede na sovražne reakcije takoj jasno, da je namen brezpogojna diskreditacija sedanjega rektorja, in ne »informiranje javnosti«. Takrat sem se odločil, da se ne pustim zastrupljati.

Šele nekaj mesecev kasneje me je vodja kabineta opozoril na konstrukt glede mojega naziva v času gostovanja na Univerzi Stanford. Prebral sem »novico« in se odločil, da jo sistematično demantiram. 23.1. sem objavil blog z naslovom Zloraba anonimnosti in odprte akademske komunikacije (http://danijelrebolj.blogspot.com/) in pokazal način konstruiranja manipulativnih »novic« pa tudi svoje stališče, da z anonimnimi avtorji, ki se zelo očitno trudijo očrniti in diskvalificirati aktualnega rektorja, ne mislim polemizirati, saj bi bila to zelo neenakopravna komunikacija. Anonimneži se lahko povsem neodgovorno poslužujejo poljubnih izjav, polresnic, zavajanj, česarkoli, jaz pa naj se potem branim pred kamenjanjem.

Prepričan sem bil, da bom z dejstvi akademski skupnosti pokazal lažnivost portala UNI novice, a sem se zmotil. Na predstavitvi kandidatov na eni izmed fakultet sem šele ugotovil, kako močan strup je prežel akademsko tkivo, saj so me povsem resno spraševali o konstruktih s portala. Očitno mi je nato v pogovoru uspelo razkriti ozadje, saj sem na tej fakulteti prejel največ glasov med vsemi kandidati. A bilo je prepozno, strup ogovarjanja je na univerzi deloval. Zato sem še vedno mnenja, da je legitimnost takšnih volitev zaradi manipulacij vprašljiva, čeprav so legalno izpeljane. In kako tipično, v časopisu je bil v sredo povzet le del moje izjave o dvomu v volitve, ne pa tudi o tem, da v nobenem primeru ne bi ponovno kandidiral. Moj razlog za dvom je bil predvsem v vprašanju, kako bo lahko univerza po takšnih volitvah dobro delovala, interpretacija novinarke pa je bila, da sem zaradi izgube v prvem krogu užaljen. Eh. Na videz nepomembna neresnica, a prav preplet majhnih neresnic je povsem zameglil realno sliko.

Mediji so medtem očitno sprejeli tezo, da je Univerza v Mariboru v mojem mandatu delovala slabo, čeprav tega nihče ni dokazal in čeprav dejstva kažejo nasprotno. Le ena lestvica obstaja, na kateri smo iz 431. mesta v letu 2012 padli na 1810. mesto v drugi polovici 2014. A izključno zato, ker smo v fazi selitve na novo domeno um.si, Webometrics pa pri merjenju za vsako institucijo upošteva le eno domeno, kar daje v primeru UM povsem napačno sliko. A ta se bo sama popravila, ko bo selitev v celoti končana, zato lahko pričakujemo, da bomo že za leto 2015 izboljšali uvrstitev iz 2012. Že od prejšnje meritve sredi leta 2014 smo do konca leta napredovali za skoraj 500 mest. Toda to so drugi kandidati in mediji mirno spregledali.

Spregledali pa so tudi dejstvo, da se nihče v vodstvu UM v mojem mandatu ni okoristil s položajem, ne finančno, ne kakorkoli drugače (vsi moji honorarji so v zadnjih štirih letih znašali 4381 evrov, nič od tega na račun rektorata). Univerze nismo videli kot svoj plen! Naš cilj je bil postati dobra univerza! Spregledano! In seveda potem boli, ko se daje univerzo v nič, ko letijo po medijih neargumentirane trditve o nazadovanju, neprepoznavnosti, slabem sodelovanju z gospodarstvom, pozitivna dejstva pa so ignorirana, preslišana, spregledana. Ne, to ni akademska drža!

Isaac Newton je utemeljil osnovni princip znanosti s svojo izjavo, da je lahko videl dlje, ker je stal na ramenih velikanov. Tako se bo morala tudi univerzitetna skupnost bolj potruditi pri prepoznavanju resnice in graditi na že zgrajenem, če naj Univerza polno razvija svoje potenciale. Čas bo pokazal, da je bilo v preteklih štirih letih narejenega veliko dobrega. In da je Univerza v Mariboru v teh štirih letih napredovala. V tem duhu želim novoizvoljenemu rektorju in Univerzi v Mariboru veliko akademske modrosti in vse dobro!