torek, 20. december 2016

Sta možnosti res le dve, ali slovenščina ali angleščine na univerzah?

Verjetno nihče ne ve, koliko okroglih miz, člankov in prepirov je bilo v minevajočem letu o tem ali naj zakon univerzam dovoli izvajanje programov v tujem jeziku ali je to prehuda nevarnost za obstoj našega majhnega (po številu prebivalcev, ki ga govorimo) in hkrati velikega jezika (po svoji izraznosti, pestrosti, izjemnih in bogatih delih). Ne bom se opredeljeval za ali proti tem in onim argumentom, tudi na nobeno stran se ne bom postavljal, saj so na obeh tako smiselni kot nesmiselni argumenti. Pravzaprav jih niti našteval ne bom.

Namesto tega bom predstavil tretjo možnost. Ne prvič. Na skoraj vsakem posvetu, okrogli mizi (ali prepiru) sem namreč izpostavil hiter razvoj strojnega prevajanja in veliko verjetnost, da bodo programi za prevajanje v desetih letih že tako razviti, da sprotno prevajanje iz enega jezika v drugega ne bo nobena težava in bomo lahko pisali in predavali v svojem jeziku, ne da bi nas moralo skrbeti ali nas bodo študenti ali kolegi, ki ne poznajo našega jezika, razumeli. Vedno znova so me presenetili odzivi. Presenečenje ("Resno mislite?"), skepsa ("Saj to vendar ne deluje!"), celo strah ("Upam, da se to nikoli ne bo zgodilo!")

Pa poglejmo, kje smo. Že nekaj časa uporabljam googlov prevajalnik za grobe prevode (da mi ni treba pisati vseh besed) in pri tem opazujem, kako se razvija. Prav hitro se uči in prevodi, sploh iz slovenščine v angleščino, so pri nekaterih stavkih povsem pravilni. Presenetil pa me je njihov program za pametne telefone, ki razen prevoda zmore tudi zelo dobro prepoznavati izgovorjene besede in jih prevesti ter izreči prevod. Program sem preizkusil z naslednjimi uvodnimi besedami iz svojega predavanja:
"Na današnjem predavanju bomo razložili osnove informacijskega modeliranja stavb.
Predstavili bomo namen integriranega informacijskega modela stavbe in zgodovino njegovega razvoja, nato pa se bomo osredotočili na osnovne principe interoperabilnosti." Dobro, priznam, potrebni so bili trije poizkusi, da sem izbral besede tako, da je bil prevod brezhiben. In govoriti sem moral zelo razločno, kar pa bi bilo tudi sicer na predavanjih precej koristno. kakorkoli, eksperiment si lahko ogledate tukaj:

Poizkus seveda ni bil namenjen temu, da bi že v naslednjem letu pred tujimi študenti nastopil v slovenščini. Še ne. Želel sem le pokazati, da napoved, da bomo lahko čez deset let predavali v maternem jeziku, sploh ni pretirana.

Zlahka si predstavljam predavanja, pri katerih se na projekciji prikazujejo podnapisi v angleščini, ali še bolje, kjer si vsak študent na svojem telefonu (no, tisti stvari, ki je že precej več kot telefon) nastavi svoj materni jezik, natakne slušalke in posluša predavanja brez naprezanja. Za poizkus sem isto besedilo prevedel še enkrat, tokrat v kitajščino:


Žal v tem primeru ne znam preveriti prevoda in samo upam lahko, da ni v njem kakšne neumnosti (če kdo obvlada tradicionalno kitajščino, naj mi prosim to čimprej sporoči).

Se je torej še smiselno prepirati o tem ALI slovenščina ALI angleščina?

p.s.: Seveda pa bomo literarna dela, še posebej poezijo, tudi v prihodnje skrbno prevajali ljudje. Za to je namreč potrebno nekaj, česar računalniki verjetno ne bodo premogli nikoli. Zavest.
Lahko pa se tudi motim.