UM.si [mind.youare]

Spodnji tekst je povzet iz zbornika Bolonja po Bolonji , ki je izšel pred kratkim. Je bolonjska reforma uspela? Deloma je, vendar kljub njeni desetletnici ne vidim, da bi bila že končana. Končana je sicer v formalnem pogledu, kjer smo dosegli pomembne izboljšave. Študijski programi so sedaj evropsko primerljivo strukturirani, s tem pa je zagotovljena tudi enostavnejša prepoznavnost stopenj izobrazbe, lažji so prehodi med programi, tudi med institucijami in državami, večja je preglednost za delodajalce. Boljši je tudi način vrednotenja znanja, boljše organiziranje študijske dejavnosti, vzpostavljeni so mehanizmi spremljanja uspešnosti izvajanja študijske dejavnosti, večji je poudarek na spremljanju in razvoju kakovosti. Še posebej pomembno vlogo je imela pri tem vpeljava ECTS, ki postavlja študente v povsem drugo perspektivo, v njeno središče. Ni pa bolonjska reforma končana z vidika reforme temeljnih vrednot, kot je na primer zavedanje profesorjev, da smo soodgovorni za uspeh svoji...

Predlog sprememb ZVIS upravičeno dviga veliko prahu, vprašanje pa je ali res tam, kjer bo zakon sprožil pomembne spremembe v razvoju visokega šolstva. Zadnje kritike, ki jih povzema in interpretira Klemen Košak, avtor članka Ministrov boj za šolnine, se osredotočajo na spremembe v delitvi na brezplačni in plačljivi študij. Iz njih je mogoče razbrati bojazen pred širšim odpiranjem vrat šolninam na javnih univerzah, predvsem s tem, da bi se lahko šolnine uvedle tudi za redni, oziroma po novem, polni študij. Nisem prepričan, da je takšna bojazen upravičena. Če bi javne univerze želele več zaslužiti s šolninami, bi lahko že leta 2012, z novim načinom financiranja, ki ni bil več odvisen od števila študentov, bistveno znižale število razpisnih mest rednega in dvignile število mest izrednega študija pa tega nismo storili. Čeprav bi dejansko morali znižati število razpisanih mest na mnogih programih, saj razpoložljivi viri za takšno število študentov, kot jih vpisujemo, ne zadoščajo. Zato je...

Naša kultura je odraz naših vrednot, je to, čemur dajemo pomen, je to, kar nas osmišlja. Umetnost, kot najbolj abstraktna in simbolična dejavnost človeka, kot izraz najglobljega spoznanja in refleksije, morda še najbolj neposredno odraža kulturo skupnosti, naroda ali mesta. A v našem vsakdanu se kultura najmočneje in najneposredneje odraža v odnosih. In kaj prepoznavamo v naših odnosih? Da se v njih vse pogosteje odraža strah. Eksistenčni strah pred jutrišnjim dnem. Svet je prepleten, kompleksen, ne čutimo se več gospodarjev niti svojega danes, kaj šele svojega jutri. Kar je nenavadno, če vemo, da se je poraba na prebivalca planeta od sredine prejšnjega stoletja skoraj potrojila in raste še naprej! Zakaj je potem strah pred prihodnostjo večji? Zakaj potem izgubljamo samozavest? Zakaj so odnosi napeti? Nekaj je narobe s svetovno ekonomijo, ki sicer vse večjega bogastva ni sposobna enakomerneje porazdeliti. Ki pozablja, da je osnovni namen ekonomije, da bi moral biti osnovni namen ek...

Obstaja ideal Univerze in obstaja ideal demokracije. Koliko se jima lahko približamo in koliko ju lahko povežemo je odvisno od naše širine razumevanja in delovanja. Ter od zakonov in predpisov, ki predstavljajo formalizacijo družbenih pravil in norm, osnovano na mešanici idealov in prakse. Tudi rektor glede na zakon ni prvi med enakimi, kot si akademsko in demokratično idealno predstavljamo, temveč združuje v eni osebi več različnih vlog in odgovornosti: je delodajalec, varuh zakonitosti (pri čemer ne pozabimo, da pravo žal ne pomeni nujno pravičnosti), akademski starešina, direktor, predstavnik univerze, predsednik Senata univerze in še kaj. Nekatere odgovornosti in vloge so včasih celo nasprotujoče. Tak primer je bilo sprejemanje odločitve o predlogu Akademskega zbora Filozofske fakultete za razrešitev dekana. Če bi v vlogi akademskega starešine dekana razrešil, ga v vlogi varuha zakonitosti ne smem. Povsem legitimno in legalno je, da Akademski zbor poda predlog razrešitve, vendar ...

Spoštovani visoki gostje, spoštovana akademska skupnost, Pravkar smo otvorili  pomembno pridobitev naše univerze. Verjamem da bo v novi stavbi Medicinska fakulteta razvila kakovost poučevanja in raziskovanja, ki nam bo vsem za zgled. Naloga vodstva univerze pa je, da takšne pogoje za študij in delo zagotovi vsem fakultetam. Zato načrtujemo laboratorijski kompleks, ki je del projekta inovativnih odprtih tehnologij in bo še tesneje povezal med seboj fakultete in celotno univerzo s širšim gospodarskim, raziskovalnim in družbenim okoljem. V javni razpravi so smernice strategije razvoja Univerze v Mariboru, ki vsebujejo mnoge premišljene vzvode, sugestije evalvatorjev tako Evropske zveze univerz, kot NAKVIS, ki so nas obiskali v prvi polovici leta, izboljšave, ki so nastale kot posledica samoevalvacij in seveda predlogov vseh vas, drage kolegice in kolegi, ki vam je mar za razvoj univerze. Vendar me razvoj naše univerze skrbi, saj je takšnih posameznikov malo. Več je tistih, ki se n...

Zadnja dogajanja na naši univerzi in burni odzivi nekaterih kolegic in kolegov na sklep Senata UM, ki je predvidel razpis le tistih programov 2. stopnje, ki jih zmoremo na tak ali drugačen način tudi finančno pokriti, so me navedle k ponovnemu razmišljanje o smislu in poslanstvu Univerze. Predvsem z vidika zaposlenih. In z vidika enakopravnosti. Dodatno me je k temu spodbudila prošnja ministra Pikala, »naj ne izvajam kakršnihkoli diskriminatornih ukrepov in naj se držim delovnopravne zakonodaje«. Začnimo z vprašanjem ali smo visokošolski učitelji in sodelavci javni uslužbenci? Zakon pravi, da smo. Ali smo delavci v tradicionalnem odnosu delavec – delodajalec? Sindikati gledajo v glavnem skozi to prizmo. Toda če smo klasični javni uslužbenci, delavci, ki izvršujemo delo, kot nam ga nalaga delodajalec, potem moramo takoj uvesti registracijo prisotnosti na delovnem mestu in poskrbeti, da bo vsakdo na delovnem mestu 40 ur na teden in da bo v tem okviru opravil vse zahtevane obveznosti. ...

Pred 20 leti smo si, verjetno večina med nami, mislili, tako, zdaj imamo svobodo, demokracijo, pravno državo in se lahko posvetimo svojemu delu. Pa ni tako preprosto! Mislili smo, da jasno zapisana ustava in zakoni, ki imajo za cilj dobrobit posameznika in družbe, zadostujejo za to, da bomo lahko delali pošteno in pravično. In to smo pričakovali tudi od vseh drugih. Pa ni tako preprosto! Verjeli smo, da je znanje tista vrednota, ki jo je treba bolje negovati in razvijati, saj le na znanju lahko gradimo stabilna podjetja, učinkovite javne storitve in sposobno javno upravo. A ni tako preprosto! Danes vemo, da si moramo za pravično in pošteno družbo prizadevati vsak dan! Se izpostaviti, se aktivno vključiti in se za vrednote tudi boriti, če je treba. Ljudje protestirajo in stavkajo zato, ker nepravičnost boli, ker boli aroganca ob premnogih zlorabah položajev, ker dobro vemo, da klientelizem državo slabi. Zdaj vemo, da s tem, ko smo v nekaj verjeli, tega še nismo dosegli. Da zgol...