UM.si [mind.youare]

Svoj zadnji pogled na rektorske volitve na naši univerzi sem strnil v članku Zmotil sem se, ki je bil objavljen v Večeru 24.3., zaradi doslednosti in kot izhodišče tega pisanja pa sem ga pravkar dodal tudi med svoje bloge. Zaključil sem z besedami, da se bo morala univerzitetna skupnost bolj potruditi pri prepoznavanju resnice in graditi na že zgrajenem, če naj Univerza polno razvija svoje potenciale in v tem duhu zaželel novoizvoljenemu rektorju in Univerzi v Mariboru veliko akademske modrosti in vse dobro! Vendar »nekaterim« (točneje, tistim, ki želijo iz ozadja usmerjati univerzo za svojo korist) očitno ni všeč, da se sedanji in novoizvoljeni rektor pogovarjata in da novoizvoljeni rektor poskušata ohraniti, kar je bilo dobrega narejenega, in nadaljevati aktivnosti, ki so v teku in jih je potrebno izpeljati za dobrobit univerze. Kako naj si sicer razlagamo »razburjenje«, ki se je pojavilo od kdove kje in je dejansko le vihar v kozarcu vode? V mislih imam spremembe Stat...

(Ta prispevek je bil objavljen v Večeru 24.3., sem pa ga dodajam zaradi doslednosti... in kot navezavo na naslednji blog, saj bo očitno še treba pojasnjevati kaj je res in kaj ni.) Vprašanje ni, kaj smo dosegli, vprašanje je, kaj smo se naučili. Človek je v mojih očeh predvsem duhovno bitje, saj ima v razvoju zavesti, v spoznavanju, neomejeno možnost rasti. Materijalno pa je omejeno in njegovo razporejanje naj bi predvsem omogočalo uravnoteženo zadovoljevanje potreb. Bi naj, a ni tako. V današnjem svetu že kar ljubkovalno govorimo o donosih, dobičkih, izplenu. Toda sebe ne vidim kot plenilca, plen me ne zanima. In nihče ne bi smel Univerze razumeti kot plen! Volitve rektorja so za univerzo pomemben preizkus. Akademska skupnost se odloči, v katero smer se bo univerza razvijala, in ali se sploh bo razvijala ali pa v razvoj ne verjame več in ji je bistvena predvsem potešitev osebnih želja. Volilna dogajanja so bila tudi zame velik preizkus. In presenečenje. Preizkus iz več razlogov. K...

Še posebej to velja v primeru demokratičnih volitev. Upam le, da bodo vplivi prikrojevanja resnice, manipulacij in laži pri volitvah čim manjši. Vključno z zamegljenim prispevkom prof. dr. Vesne Vuk Godine v sobotni prilogi Večera 7.3.2015, ki me skrbi še z drugega vidika, da znanstvenica svojo teorijo gradi na občutkih, napačnih informacijah in očitnem nepoznavanju delovanja univerze. Ker gre za res hudo zavajanje, sem se nanj kot rektor dolžan odzvati v zaščito univerze. Avtorica trdi, da je »Rebolj uvedel povečano izkoriščanje zaposlenih delavcev na univerzi in neplačevanje njihovega dela«. Dejstva so naslednja: Študijske programe, njihovo vsebino in obseg predlagajo Senati fakultet, potrdi jih Senat UM.     Merila za vrednotenje dela sprejemajo Senati fakultet, potem, ko pridobi pozitivno mnenje Senata UM, jih potrdi Upravni odbor UM. Princip faktorizacije je že pred letom 2003 uvedlo pristojno ministrstvo s  Sklepom o normativih in standardih, na UM pa se ...

Tako, rok za oddajo kandidatur za rektorja UM 2015-2019 se je pravkar iztekel. Na spletni strani  http://UM2015-2019.rebolj.si je povzetek mojega programa pa tudi celoten uradno vloženi program. Dobronamerne kritike in komentarji dobrodošli! Tudi te volitve bodo za UM izredno pomembne, saj bo od rezultata odvisna nadaljnja smer razvoja. Bomo šli naprej proti dobri univerzi, bomo šli nazaj k združenju visokošolskih zavodov, ali bomo zavili na kakšno stransko pot? Delni odgovor bo znan 10.3., dokončno bomo vedeli 18.3. Do tedaj pa bo zagotovo še zelo zanimivo.

Portal uni-novice že od septembra po spletu anonimno (= s prilaščanjem pristojnosti brez odgovornosti) širi laži in se trudi diskriminirati vodstvo Univerze v Mariboru. Ne bom iskal motiva avtorjev, saj je glede na čas nastanka portala preveč očiten. Tudi odgovarjal ne bom na vse mogoče laži, ker jih je preveč. Bom pa z analizo ene od »novic« pokazal karakter portala uni-novice. Prispevki na omenjenem portalu so v glavnem zgrajene po naslednjem vzorcu: Poiskati košček resnice, ki bi lahko bila osnova za manipulacijo, Razviti teorijo zarote, Iz teorije izpeljati sklepe in z njimi diskreditirati tarčo, S sklicevanjem na moralo in etiko pozvati k odstopu. Vzorec bom analiziral na primeru "novice" Danijel von Stanfordhausen : V življenjepisu rektorja najdemo naslednji stavek »V zimskem semestru 2009/2010 gostujoči profesor za gradbeno in okoljsko inženirstvo na Univerzi Stanford.« Očitno se je avtorjem zazdelo, da je informacijo treba preveriti, torej preiščejo splet i...

Spodnji tekst je povzet iz zbornika Bolonja po Bolonji , ki je izšel pred kratkim. Je bolonjska reforma uspela? Deloma je, vendar kljub njeni desetletnici ne vidim, da bi bila že končana. Končana je sicer v formalnem pogledu, kjer smo dosegli pomembne izboljšave. Študijski programi so sedaj evropsko primerljivo strukturirani, s tem pa je zagotovljena tudi enostavnejša prepoznavnost stopenj izobrazbe, lažji so prehodi med programi, tudi med institucijami in državami, večja je preglednost za delodajalce. Boljši je tudi način vrednotenja znanja, boljše organiziranje študijske dejavnosti, vzpostavljeni so mehanizmi spremljanja uspešnosti izvajanja študijske dejavnosti, večji je poudarek na spremljanju in razvoju kakovosti. Še posebej pomembno vlogo je imela pri tem vpeljava ECTS, ki postavlja študente v povsem drugo perspektivo, v njeno središče. Ni pa bolonjska reforma končana z vidika reforme temeljnih vrednot, kot je na primer zavedanje profesorjev, da smo soodgovorni za uspeh svoji...

Predlog sprememb ZVIS upravičeno dviga veliko prahu, vprašanje pa je ali res tam, kjer bo zakon sprožil pomembne spremembe v razvoju visokega šolstva. Zadnje kritike, ki jih povzema in interpretira Klemen Košak, avtor članka Ministrov boj za šolnine, se osredotočajo na spremembe v delitvi na brezplačni in plačljivi študij. Iz njih je mogoče razbrati bojazen pred širšim odpiranjem vrat šolninam na javnih univerzah, predvsem s tem, da bi se lahko šolnine uvedle tudi za redni, oziroma po novem, polni študij. Nisem prepričan, da je takšna bojazen upravičena. Če bi javne univerze želele več zaslužiti s šolninami, bi lahko že leta 2012, z novim načinom financiranja, ki ni bil več odvisen od števila študentov, bistveno znižale število razpisnih mest rednega in dvignile število mest izrednega študija pa tega nismo storili. Čeprav bi dejansko morali znižati število razpisanih mest na mnogih programih, saj razpoložljivi viri za takšno število študentov, kot jih vpisujemo, ne zadoščajo. Zato je...