UM.si [mind.youare]

Pred 20 leti smo si, verjetno večina med nami, mislili, tako, zdaj imamo svobodo, demokracijo, pravno državo in se lahko posvetimo svojemu delu. Pa ni tako preprosto! Mislili smo, da jasno zapisana ustava in zakoni, ki imajo za cilj dobrobit posameznika in družbe, zadostujejo za to, da bomo lahko delali pošteno in pravično. In to smo pričakovali tudi od vseh drugih. Pa ni tako preprosto! Verjeli smo, da je znanje tista vrednota, ki jo je treba bolje negovati in razvijati, saj le na znanju lahko gradimo stabilna podjetja, učinkovite javne storitve in sposobno javno upravo. A ni tako preprosto! Danes vemo, da si moramo za pravično in pošteno družbo prizadevati vsak dan! Se izpostaviti, se aktivno vključiti in se za vrednote tudi boriti, če je treba. Ljudje protestirajo in stavkajo zato, ker nepravičnost boli, ker boli aroganca ob premnogih zlorabah položajev, ker dobro vemo, da klientelizem državo slabi. Zdaj vemo, da s tem, ko smo v nekaj verjeli, tega še nismo dosegli. Da zgol...

V Sloveniji se univerze opiramo na Nacionalni program visokega šolstva, ki je edini uradni dokument, ki smo se ga dolžni držati pri načrtovanju in izvajanju študijskih programov. V uvodnem delu NPVŠ ugotavlja, da »izobraženost slovenske populacije na terciarni ravni ne zadošča ambicioznim projekcijam potreb naše družbe«, pa tudi, da »v primerjavi z razvitejšimi državami Evropske unije ali z državami OECD zaostajamo v izdatkih za visoko šolstvo in za znanstveno raziskovanje«. Glede financiranja NPVŠ zagotavlja »Za visokošolsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost bomo namenili mednarodno primerljiv delež BDP, kar pomeni, da se morajo povečati celotna sredstva za visokošolsko dejavnost. Pri tem bodo jasno določene vloge in cilji visokošolskih institucij.« Komunikacija s pristojnim ministrom in vlado Po dobrega pol leta operativnih in kriznih sestankov pri ministru Turku smo oktobra 2012 rektorji zahtevali jasne smernice razvoja Visokega šolstva, saj so bili ukrepi in drastično zman...

V akademski skupnosti Univerze v Mariboru obstaja vrsta razlag o tem, kakšna naj bi bila prihodnost naše Univerze in kako naj bi si jo vodstvo predstavljalo in jo uresničevalo. Nekatere govorice o tem so prav neverjetne in spominjajo na otroško igrico Pokvarjeni telefon. Še najpogosteje se razvojni načrti mešajo z varčevalnimi ukrepi, zato najprej o tem. Že v programu Za svobodno Univerzo sem leta 2010 navedel izhodišča in cilje, ki jim je kasneje sledil razvojni program UM, povzet v shemi sistema razvojnih vzvodov . Temu načrtu dosledno sledimo. Na nekaterih področjih bolj uspešno (npr. pri učinkovitejši stimulaciji ustvarjalnosti in inovacij ali pri prenovi IT podpore), pri drugih se zatika (npr. pri dinamični strukturi delovne obremenitve, ki smo jo formalizirali v predlogu novih Meril za vrednotenje dela), pri tretjih se je ustavilo (npr. pri razvojno usmerjenih merilih za razporejanje sredstev po fakultetah), nekateri razvojni vzvodi pa še čakajo, da pridejo na vrsto. ...

Minilo je viharno leto, v katerem smo na univerzi doživeli šok, kakršnega visoko šolstvo v Sloveniji še ni doživelo. Pa ne gre le za visoko šolstvo in ne gre le za znanost. Ni bilo mogoče spregledati zablod naše družbe, v katerih je vse večje razslojevanje velik del prebivalstva potisnilo preko roba dostojnega življenja, vse manjši del pa v prav tako pogubno iluzijo bogastva. Svet vse bolj izgublja ravnotežje. Univerza je imela v vseh stoletjih svojega obstoja predvsem nalogo, da razsvetljuje temo neznanja. Univerza ni priročna fabrika diplomantov, ki zgolj izobražuje za poklic. Ne! Zavezana je iskanju. Iskanju resnice in kritični refleksiji. Dolžna je razsvetljevati! Toda kako naj univerza deluje v okolju, ki je polno nedoslednosti, sebičnosti in korupcije? Kjer je nastavljanje ljudi na ključna, odgovorna mesta predvsem glede na to, čigavi so, in ne glede na njihove sposobnosti, postalo nekaj vsakdanjega in običajnega? In kjer je, navkljub kritiki takšnega klientelizma, postalo ob...

Še danes so me ljudje spraševali, zakaj ni bilo napovedanega govora rektorja na prostestnem shodu 29.10. Očitno je pojasnilo nujno potrebno. Razloge smo sicer 31.10. posredovali medijem, a je bila "juha že hladna" in pojasnilo ni bilo nikjer objavljeno. Tako bo pač tokrat blog poskrbel za doslednost informiranja, če že za ažurnost ne. Sporočilo 31.10.2012  Sporočila rektorja Univerze v Mariboru v zvezi s protesti, ki so bili v Mariboru 29.10.2012, so bila nedosledna in so s tem povzročila nekatere napačne sklepe in ugibanja. Dolžan sem jih razjasniti. Pred dnevi so me organizatorji protesta povabili, da na zborovanju spregovorim v imenu Univerze.  Brez razmišljanja sem pristal, saj se negativne posledice varčevalnih ukrepov vlade na našo univerzo vse močneje izražajo in menim, da je treba izkoristiti vsako priložnost in to na glas povedati. Minulo soboto sem sestavil svoj govor, ga v nedeljo še nekoliko izpilil in v ponedeljek zjutraj na sestanku z glavno tajnico in v...

Pred nekaj manj kot 3.5 miljardami let, nekaj sto milijonov let potem, ko so se na Zemlji pojavile prve preproste celice, se je evolucija znašla v krizi. Enocelična bitja so bila v celoti odvisna od kemičnih virov energije v njihovi neposredni bližini, ti viri pa so bili precej negotovi in s stabilizacijo Zemljine skorje tudi vse redkejši. Nekaj takšnih virov obstaja še danes, a so precej redki. Na primer črni in beli kadilci (white smokers and black smokers), visoki dimniki globoko pod morsko gladino, ki bruhajo vročo vodo pomešano z minerali in so hrana za kemosintezne bakterije. Verjamem, da je bila kriza, v kateri so se znašle bakterije zaradi neugodnih razmer, povod za inovacijo, ki je sprožila oksidacijo Zemljine atmosfere in s tem evolucijo kompleksnega življenja na Zemlji, kakršno poznamo danes. V mislih imam seveda fotosintezo, čudovit proces, ki so ga izumile bakterije pred dobrimi tremi miljardami let za pridobivanje hrane s pomočjo povsod razpoložljivih virov. Očitno je b...

Čeprav nisem ravno navdušen nad tem, da posmezni dekani naše univerze neposredno javnosti predstavljajo finančne težave, v katerih so se znašli pa jih po drugi strani povsem razumem, saj so odraz nevzdržnih finančnih pogojev, v katerih nekatere fakultete ne bodo več mogle izvajati zakonsko določenih obveznosti – plačevanja dela svojih profesorjev in asistentov za izvajanje akreditiranih študijskih programov. Seveda nas vse skrbi za posledice, saj se sprašujemo, kako naj v takšnih pogojih, ko se nam dodeljuje precej manj sredstev, kot znaša zmanjšanje plač javnih uslužbencev, ohranjamo osnovne standarde kakovosti. Delovati pa je začel tudi preživetveni nagon. Avtonomija univerz pri razdeljevanju sredstev Tako minister Turk, kot direktor Rončević s svojim začudenjem nad težavami posamezne fakultete (konkretno Fakultete za naravoslovje in matematiko) v okviru avtonomne univerze kažeta očitno nerazumevanje organiziranosti univerz v Sloveniji, ali vsaj nepoznavanje pestre zgodovine finan...